Trenutek za urgenco

Zadnje čase se vrstijo prispevki na temo razpadanja zdravstvenega sistema. Oprema iztrošena, nepopolna, neprimerna, zdravstveni delavci izgoreli, čakalnice polne. Pogosto slišim, da bolniki urgenco obiščejo, ker pri izbranem osebnem zdravniku ali v sistemu nasploh, ne pridejo na vrsto. V podtonu, bolj ali manj eksplicitno je jasno, da se ustvarja splošno prepričanje, da se na urgenci dobi vse, zdaj, takoj.

Ej, politiki lažejo. Saj to vemo.

Tri ure čakanja je vseeno bolj zdaj in takoj kot nekoč, beri nikoli. Razumi prepozno. Ali pa vsaj prej kot je na vrsto prišel sosed z grdo rumeno fasado prek ceste, ki je šel k izbranemu zdravniku. In absolutno prej kot neumna soseda, ki bo z napotnico zaradi bolečin v križu, tudi ob vsem zaostrovanju upokojitvenih kriterijev, penzijo še vedno dočakala prej kot ortopeda.

Si predstavljate, da greste po nov avto k mesarju? Po kepico čokoladnega sladoleda k frizerju, po nove spodnje gate k peku?

Po odgovore zakaj je tako kot je k predsednikom vlad zadnjih 20 let?

Jaz si ne.

Si predstavljate, da pridete na urgenco, ker ste pred pol ure pojedli banano in postali nestabilni (karkoli bi to naj pomenilo)? Ker vas zadnje tri mesece srbijo ušesa? Ker greste jutri na morje in bi radi vedeli, da bo deset dni na Pagu vse ok? Morda ker ste včeraj prišli z morja in je bilo deset dni na Pagu vse ok, zdaj pa ste si izmerili povišano telesno temperaturo 37,4 stopinj celzija? Ker vas zadnjih 17 let boli levo koleno (da je obraba so vam že povedali, kaj je možno tudi)? Ker ste 6 mesecev naročeni na pregled v xy specialistično ambulanto, pregled imate čez 45 minut nimate pa napotnice, imate pa čas nadreti medicinsko sestro, da se vam mudi? Ker ste pred dvema dnevoma imeli manjšo prometno nesrečo in danes ugotovili, da bi za zavarovalnico kak pregled pa vseeno bil koristen? Ker se ne razumete z izbranim zdravnikom? Da o receptih za redna zdravila ne pišem.

Si predstavljate, da si pokličete reševalno vozilo, ker imate vnet noht na palcu desne noge?

Jaz si.

Urgenca je dostopna 24ur, vse dni v letu. Za kogarkoli.

Prav je tako. Tako mora ostati.

Urgenca je prostor z ljudmi, opremo in organizacijo, ki je prirejena oskrbi življenjsko ogroženih bolnikov, bolezni in poškodb, ki bi brez zdravljenja v kratkem času vodile v težke ali nepopravljive zdravstvene posledice. Urgenca je mesto kjer se zdravi anafilaktični šok. Dobro, po spominu sem prepisal tekst predpisov, ki stvar urejajo črno na belem. Tam piše tudi nekaj o plačevanju. Plačevanja v splošnem ne maram. Grd filter je to. V realnosti gre za prostor z ljudmi, ki se trudijo, nekaj je opreme in organizacije, ki pa ne deluje. V gneči ne deluje toliko bolj. V gneči tridnevnega kašlja, ki mora biti pregledan v dveh urah, se zlomi. Stvari se v gneči stopnjujejo v napačno smer, tako smo narejeni. Jebi ga.

In tu se začne. V bistvu tudi konča.

Percepcija je hudič sam po sebi, percepcija nujnega je tisti del hudiča, ki se skriva v podrobnostih. V drobnem tisku pod drobnim tiskom. S podrobnostmi nas na volitvah, na katere ne hodimo, ne utrujajo. Tam je javno, je dostopno, je kakovostno, je varno. Vprašajte svojega poslanca kam hodi k zdravniku. V volilnih programih ni mrtvih. Na urgenci so. Percepcija vse na enem mestu in takoj je napačna v splošnem, percepcija, da je urgenca izjema je napačna v konkretnem. Ob ponedeljkih zjutraj in petkih zvečer toliko bolj. Ob 3.24, katerikoli dan, tudi.

Zaradi takšne precepcije ljudje umirajo.

Na urgenci znamo z bolečino v prsnem košu, znamo s težkim dihanjem, znamo z zlomljenimi kostmi, kdaj znamo tudi z zlomljenimi srci. Ne bi našteval, nujnih stanj, ki upravičujejo urgentno obravnavo pa vseeno ni toliko kot zvezd na povprečnem avgustovskem nebu. Pa če štejete še vse perzeide zraven. Tudi niso tako skrivnostna. Vprašajmo babico. Na urgenci ne znamo z vsem kar nas tlači na tem svetu. Treba je razumeti, da bolnik z urgence ne sme iti z neprepoznanim nujnim stanjem, z vsem ostalim lahko. In gre. Ne zdravimo in ne pozdravimo vsega kar bolniki pričakujejo. Pričakujejo napačne stvari. Bolniki z urgence odhajajo bolni. Ne smejo oditi z akutnim miokardnim infarktom. Tu je črta. Rentgen prsnega koša ni čudežna preiskava, osnovne laboratorijske preiskave krvi (in rabimo več kot kapljo in izvid je precej krajši kot pri konkurenci) nič ne povedo o tem kdaj boste srečali svojo pravo ljubezen. In ne pozdravimo vsega kar je v zadnjih 30 letih, ko nismo upoštevali nasvetov izbranega zdravnika, šlo narobe.

Ne znamo z zlomljenim zdravstvenim sistemom. Ne znamo s popolno odsotnostjo zdrave kmečke pameti in ne znamo s pomanjkanjem tistega dela splošne življenjske opremljenosti, ki nas vse skupaj dela sposobne biti. In če ne bomo sposobni biti potem enostavno ne bomo.