Avtor: Andrej Hohnec

Prispevek za Večer. O nas. #koronavirus

Ni nemogoče, da nas bo srečala pamet. In to na statistično najbolj nemogoč dan, v ponedeljek. Prvi medijski odzivi ZZZS in ministra za zdravje dajo slutiti, da bi se pogovarjali. Celo več, minister predlaga ZZZS, da ponovno prouči odločitev o ukinitvi osebnega recepta za zdravnike brez licence (vir). Na pobudo generalnega sekretarja ZZZS je sklican

Oh ta naslov. Lepo je, če se začne z opravičilom, spodobi se, da je obžalovanje pristno. O tem kdaj drugič. Trenutno ni pogojev. Ko ne gorim izgorevam. Nič na recept, piše v podnaslovu bloga. Poletja je konec in očitno je čas je za spremembo, vsaj v drugem delu zapisa. Nič na osebni recept je nova

Zadnje čase se vrstijo prispevki na temo razpadanja zdravstvenega sistema. Oprema iztrošena, nepopolna, neprimerna, zdravstveni delavci izgoreli, čakalnice polne. Pogosto slišim, da bolniki urgenco obiščejo, ker pri izbranem osebnem zdravniku ali v sistemu nasploh, ne pridejo na vrsto. V podtonu, bolj ali manj eksplicitno je jasno, da se ustvarja splošno prepričanje, da se na urgenci

Za navodilo gre. Tako, povsem resno. Resni ljudje v resnem poklicu, v resni ustanovi. Z resnimi nazivi in resnimi pogledi. Morda jim delam krivico, priznam nisem preveril ali je navodilo še dostopno, a po treh letih, ko pomotoma pomislim na uradna navodila med opravljanjem pripravništva (na abdominalni kirurgiji), še vedno psevdoperforiram vsak abdominalni votli organ.